Skoči na vsebino Kazalo strani
Uporabniška izkušnja (UX)

Spletna dostopnost za javni sektor in druge zavezance po ZNJ - kaj je potrebno upoštevati pri javnih razpisih?

Grafika z znaki, ki prikazujejo dostopnost spletnih mest.

Spletna dostopnost kot del digitalne preobrazbe družbe, je v Sloveniji zakonsko urejena z več predpisi, ki določajo obveznosti javnega sektorja pri zagotavljanju dostopnosti digitalnih rešitev za vse državljane, ne glede na njihove sposobnosti. Pri pripravi javnih razpisov za spletne projekte morajo zavezanci upoštevati določila Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), Zakona o digitalni preobrazbi in storitvah informacijske družbe (ZDPSI) ter 68. člena Zakona o javnem naročanju (ZNJ-3):

1. ZDSMA: obvezna skladnost s standardom EN 301 549

ZDSMA nalaga, da morajo vsa spletišča in mobilne aplikacije, ki jih uporabljajo organi javnega sektorja, izpolnjevati zahteve standarda EN 301 549, ki se sklicuje na Web Content Accessibility Guidelines (WCAG), aktualno različico (trenutno 2.1) na ravni AA. To vključuje:

  • zagotovitev dostopa do informacij vsem uporabnikom, vključno s slabovidnimi, gibalno oviranimi in drugimi osebami z oviranostmi,
  • omogočanje alternativnih opisov za slike in multimedijske vsebine,
  • dostopnost vseh funkcionalnosti preko tipkovnice,
  • jasno navigacijo in ustrezne kontraste med besedilom in ozadjem.

Navedeni standardi predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora javni naročnik vključiti v razpisno dokumentacijo za zagotavljanje skladnosti.

2. ZDPSI: digitalna preobrazba in vključevanje

ZDPSI se ne osredotoča izključno na spletno dostopnost, temveč širše na digitalne storitve in digitalno vključevanje (npr bankomati ipd.). Javni organi, ki v okviru svojih funkcij nudijo digitalne storitve, so zavezani k zagotavljanju:

  • Nediskriminacije in enakega dostopa do digitalnih rešitev.
  • Skladnosti z obstoječimi predpisi o dostopnosti, kot je ZDSMA.

Čeprav ZDPSI ne določa tehničnih standardov, krepi obveznost javnih organov k implementaciji najboljših praks za vključevanje vseh državljanov.

3. ZNJ-3: obveznost vključevanja dostopnosti v javne razpise

V skladu z 68. členom ZNJ-3 morajo javni naročniki v razpisih za spletne projekte vključiti zahteve za dostopnost, kadar je to relevantno za naravo predmeta naročila. To pomeni, da morajo biti vse rešitve, ki bodo izvedene v okviru pogodbe, dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Poleg tega zakon narekuje, da se pri ocenjevanju ponudb upošteva skladnost z zahtevami dostopnosti kot enim izmed razpisnih meril.

Praktične smernice za vključitev zahtev v razpis

Za uskladitev z zakonodajo priporočamo, da zavezanci v razpisih vključijo naslednje zahteve:

1. Skladnost z zahtevami dostopnosti:

Izvajalec mora zagotoviti skladnost spletišč in / ali mobilnih aplikacij z mednarodnim standardom EN 301 549 (WCAG 2.1 AA), skladno z ZDSMA.

2. Testiranje dostopnosti (pred objavo):

Izvajalec mora izvesti testiranje dostopnosti. Pred podpisom zaključnega zapisnika je izvajalec dolžan pridobiti in naročniku predložiti pisno potrdilo organizacije, ki ima vsaj enega člana, ki ima veljaven IAAP (ali primerljiv) certifikat, da je spletna stran / aplikacija skladna z določili ZDMSA.

3. Dolgoročno vzdrževanje dostopnosti:

Izvajalec mora ob prijavi pripraviti načrt za dolgoročno vzdrževanje skladnosti spletne rešitve.

4. Sankcije za neskladnost:

Naročnik si pridržuje pravico do zavračanja delov projekta, ki niso skladni z zahtevami, ter do zadržanja plačil ali uveljavljanja drugih sankcij skladno s pogodbo.

Skladnost z zakonodajo o spletni dostopnosti ni zgolj pravna obveznost, temveč tudi izraz družbene odgovornosti javnih organov. Z jasno opredeljenimi zahtevami v javnih razpisih lahko javni naročniki zagotovijo, da so digitalne rešitve dostopne vsem, s čimer prispevajo k večji enakopravnosti in vključevanju v digitalni prostor.

Pogosta vprašanja

Da. Glede na določila ZDSMA morajo intranet in ekstranet aplikacije zagotoviti dostopnost ob bistveni prenovi:

ZDSMA

19. člen

(2) Ta zakon se za vsebino na ekstranetu in intranetu, kar so spletišča, ki so na voljo le določeni skupini ljudi in ne splošni javnosti, objavljeno pred 23. septembrom 2019, začne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišč. Za bistveno prenovo spletišča se šteje, če se spletišče spremeni in prenovi v večjem obsegu (na primer zamenjava sistema za urejanje vsebin, prenova grafične podobe, sprememba več kot tretjine vsebine).

To je skladno tudi z Zakonom o javnem naročanju, ki zahteva, da so tehnične specifikacije pripravljene na način, da so rešitve dostopne vsem:

ZJN-3 (tretja točka 68. člena zakona)

(3) Pri vseh predmetih naročanja, ki jih bodo uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci naročnika, naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij upošteva merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Kadar zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo določa neposredno veljaven pravni akt Evropske unije, naročnik tehnične specifikacije glede kriterijev dostopnosti za invalide ali zahtev za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določi s sklicevanjem na ta akt.

Za intranet in ekstranet je tako zahtevana enaka stopnja dostopnosti, kot za internet oz. javnosti odprti del.  Povedano drugače, ni važno, kdo je končni uporabnik, 2. odstavek 19 člena zavezancem le dovoljuje, da se jim popravkov zaprtih sistemom (intranet, ekstranet), ni potrebno lotiti takoj oziroma v zakonskih rokih ampak ob prenovi produkta.

Govorimo o t.i. G2B (Government 2 Business) in glede na določbe ZDSMA in ZJN (19. člen ZDSMA in 68. člen ZNJ-3) se more zagotoviti dostopnost.

Izjema so stari / obstoječi sistemi, ki se ne spreminjajo in jim glede na določbe ni treba zagotoviti dostopnosti.  Vendar pa morajo ob prenovi zagotoviti dostopnost k čemur jih zavezujeta tako ZDSMA kot ZJN-3.

Da, certifikate strokovnjakom podeljuje IAAP (International Association of Accessibility Professionals)

Certifikate spletnim stranem podeljuje Zavod za digitalno dostopnost.

Čeprav vtičniki omogočajo kar nekaj funkcionalnosti, ne rešujejo vseh priporočil dostopnosti. V okviru smernic za dostopnost spletnih strani WCAG 2.1 AA, kar je zakonsko zahtevan standard, je petdeset (50) kriterijev uspeha, ki jih mora spletna stran zagotoviti,, da je dostopna. Vtičniki v povprečju naslavljajo samo osem (8) kriterijev.

Vtičniki torej ne naslavljajo in ne rešujejo ključnih področij dostopnosti, kot so ustrezna struktura strani, opisi ne-tekstovnih vsebin, dostopnost povezav, obrazcev in preko povezav pripetih dokumentov. Odgovor je torej jasen: vtičniki ne zagotavljajo zakonsko zahtevane dostopnosti. Preberite več.

Potrebujete pomoč pri zagotavljanju enakih možnosti za vse uporabnike vaše spletne strani?

Naj vam na pomoč priskočijo certificirani Creatimovi strokovnjaki. Preberite si več o dostopnosti spletnih strani in nas kontaktirajte.

Več o dostopnosti