Creatim, prva slovenska agencija z mednarodnim certifikatom dostopnosti

Creatimov strokovnjak za dostopnost Mišo Šlogar je pridobil certifikat IAAP, ki velja za svetovni standard na področju dostopnosti. Certifikat je manifestacija Mišovih osebnih prizadevanj za to, da splet postane dostopen tudi za osebe z oviranostmi, in hkrati Creatimov prispevek h gradnji sodobne, vključujoče družbe. Z Mišom se je pogovarjal novinar Financ, g. Vlado Kadunec. Članek Financ si lahko preberete tukaj.

Mišo, kako naj se podjetja lotijo prilagajanja novi zakonodaji?

Podjetja naj najprej ocenijo trenutno stanje dostopnosti svojih digitalnih produktov in storitev. Ključni koraki vključujejo izvedbo revizije spletnih mest in mobilnih aplikacij ter oceno skladnosti s standardi dostopnosti. Priporočljivo je sodelovati s strokovnjaki za dostopnost, da pridobijo objektivno sliko trenutnega stanja in izdelajo načrt prilagoditve.

Ali obstajajo smernice, standardi?

Da, najbolj uveljavljen standard za spletno dostopnost je WCAG 2.1 (Web Content Accessibility Guidelines), ki ga je razvila mednarodna organizacija W3C. Te smernice določajo tehnične zahteve za spletno dostopnost, ki jih morajo digitalne vsebine izpolnjevati, in so ključni vir tudi za zakonodajo Evropske unije. Pomemben evropski standard je EN 301 549, ki se osredotoča na zahteve za IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) in temelji na WCAG 2.1. To pomeni, da EN 301 549 vključuje specifikacije WCAG 2.1 in jih dodatno prilagaja za evropski kontekst, kar zagotavlja skladnost digitalnih produktov in storitev z evropsko zakonodajo.

Na kaj naj podjetja posebej pazijo?

Pri prilagoditvi je treba paziti na zagotavljanje dostopnosti vsebin za vse uporabnike, kar vključuje različne funkcionalnosti, kot so:

• Alternativna besedila za slike, da so vizualne informacije dostopne tudi uporabnikom z okvarami vida.
• Dostopna navigacija prek tipkovnice, kar omogoča enostavno uporabo spletišča brez uporabe miške.
• Zadostni kontrasti barv za boljšo berljivost besedila, še posebej za uporabnike s slabšim vidom.
• Berljivost besedil in uporaba enostavnega jezika, da so informacije razumljive širši javnosti.
• Dostopne obrazce in spletne aplikacije, s poudarkom na jasnih oznakah polj in razumljivih navodilih.
• Informacije o napakah v obrazcih, ki so jasno označene, da uporabniki zlahka prepoznajo in popravijo napake.
• Podnapisi in transkripcije video vsebin, kar omogoča dostop do informacij tudi uporabnikom z okvarami sluha.
• Prilagodljivo povečanje besedila, ki omogoča uporabnikom povečanje velikosti pisave brez izgube funkcionalnosti ali vsebine.
• Izogibanje utripajočim elementom, da se prepreči izzivanje napadov pri uporabnikih z epilepsijo.
• Jasni in dosledni gumbi ter povezave, ki omogočajo lažjo navigacijo brez zmede.
• Prilagodljivo oblikovanje za različne naprave, tako da so spletna mesta dostopna tudi na mobilnih napravah in tablicah.
• Možnost zaustavitve ali onemogočanja drsnih in animiranih vsebin, da ne motijo koncentracije uporabnikov.
• Ustrezna struktura naslovov in uporaba semantičnega označevanja, ki omogoča lažje razumevanje vsebine in boljšo dostopnost za bralnike zaslona.

Katere napake so storili tisti, ki so se tega že lotili?

Pogoste napake vključujejo površinsko implementacijo dostopnosti, kjer podjetja uredijo le osnovne zahteve, a spregledajo bolj kompleksne vidike. Prav tako pogosto spregledajo pomen vključenosti uporabnikov z različnimi ovirami v procesu testiranja, kar vodi do neustreznih rešitev. Velika napaka je tudi nezadostno izobraževanje zaposlenih in neupoštevanje dostopnosti kot stalnega procesa.

Poleg tega se mnoga podjetja zanašajo na vtičnike za dostopnost, ki naj bi hitro uredili dostopnost spletnih mest. Vendar ti vtičniki pogosto ne rešujejo težave v celoti, saj običajno nudijo zgolj kozmetične popravke, ki ne izboljšajo dejanske uporabniške izkušnje za ljudi z ovirami. Vtičniki ne naslovijo globljih strukturnih in vsebinskih problemov ter pogosto ne pokrijejo vseh zahtev standarda WCAG, kar pomeni, da spletno mesto kljub uporabi vtičnika ostaja nedostopno za mnoge uporabnike.

Koliko časa taka prilagoditev traja?

Čas, potreben za prilagoditev, je odvisen od velikosti in kompleksnosti digitalnega produkta. Za osnovno prilagoditev lahko traja nekaj mesecev, medtem ko za večje organizacije in bolj kompleksne digitalne rešitve lahko traja od 6 do 12 mesecev ali več, še posebej, če vključuje usposabljanje zaposlenih in vzpostavitev procesov za stalno spremljanje dostopnosti.

Koliko stane prilagoditev?

Stroški prilagoditve se lahko močno razlikujejo glede na obseg dela in kompleksnost digitalnih rešitev. Manjša spletna mesta zahtevajo manj prilagoditev, medtem ko večja podjetja z bolj zapletenimi digitalnimi platformami potrebujejo obsežnejšo prenovo. Vse rešitve pa zahtevajo vsaj delno izobraževanje zaposlenih, da bi razumeli načela dostopnosti in jih lahko vključevali v vsakodnevno delo. Poleg tega je ključnega pomena redno spremljanje dostopnosti, saj je zagotavljanje skladnosti stalen proces, ki zahteva sprotne prilagoditve ob posodobitvah vsebine ali funkcionalnosti.

Pomembno je poudariti, da se vložek v dostopnost dolgoročno izplača, saj prinaša širšo dostopnost uporabnikom, povečuje ugled podjetja, izboljšuje uporabniško izkušnjo za vse in zmanjšuje pravna tveganja v primeru neskladnosti z zakonodajo.

Kaj bi še poudaril?

Izobraževanje in zavedanje sta ključna. Ne gre samo za tehnične prilagoditve, ampak za spremembo miselnosti v podjetju. Vse oddelke je treba vključiti v proces, da bi razumeli pomen dostopnosti. Prav tako je pomembno, da podjetja dostopnost obravnavajo kot stalni proces, ne kot enkratni projekt. To pomeni redne preglede in posodobitve, da se zagotovi skladnost z najnovejšimi smernicami in zakonodajo.

Pri Creatimu se tega zavedamo, zato naš pristop temelji na dolgoročni podpori strankam. Nudimo svetovanje in izobraževanje zaposlenih, da pridobijo potrebno znanje o dostopnosti in razumejo, kako jo vpeljati v svoje vsakodnevne naloge. Prav tako izvajamo redne revizije in testiranja, da zagotovimo skladnost s smernicami, tudi ko se vsebine in funkcionalnosti posodabljajo. Vse prilagoditve izvajamo z mislijo na uporabniško izkušnjo in skladnost z zakonodajo, pri čemer uporabljamo preverjene standarde in najboljše prakse. Naša ekipa zagotavlja, da dostopnost postane naravni del delovnih procesov vsakega podjetja, s katerim sodelujemo.

Mišo Šlogar
Oblikovalec uporabniške izkušnje, specialist za dostopnost
miso.slogar@creatim.com
Creatim

Več o digitalni dostopnosti